LO.POLIS Portal

Portal eRestavracija Moja šola Uredi geslo Nastavitve

AKTUALNO Koristne informacije za starše Prosti čas Prostovoljstvo Pop kultura Šport (Ne)običajni športi

Borilne veščine Baseball Konjeništvo Plezanje Ragbi Surfanje

Kotiček za kosmatince Poletna osvežitev Jesenska doživetja Zimske radosti Štipendije Mladi

Plezanje

Plezanje je ena od naravnih oblik gibanja, pri kateri se premikamo navzgor ali navzdol, pri tem pa si pomagamo z rokami in nogami. Ena od podzvrsti plezanja je športno plezanje, ki se je najprej razvilo kot smer alpinizma, šele kasneje se je razvilo v samostojno športno panogo. Sčasoma je športno plezanje – z razvojem plezalne opreme in posledično večjo varnostjo – postalo zelo priljubljeno, kar dokazujejo številni slovenski plezalci, ki na domačih in tujih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih.

Naravne in umetne stene
Plezanje poteka v naravnih plezališčih (zgoraj Martina Čufar) ali umetnih stenah (spodaj Klemen Bečan) – na slednjih potekajo tudi vsa tekmovanja. Pleza se po plezalni smeri, to je navidezno določen pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki služijo varovanju, obenem pa nakazujejo približen potek smeri. Dolžine smeri so različne, od nekaj metrov pa do pol raztežaja (35 m), lahko pa tudi več. Smer opremi opremljevalec smeri, ki namesti varovalne kline in sidrišče. Smer navadno tudi prvi prepleza, poimenuje ter predlaga oceno težavnosti. Poleg plezanja v plezališčih se pleza tudi v visokih stenah, kjer so smeri daljše od enega raztežaja ter ustrezno varovane s svedrovci in urejenimi varovališči.

Načini plezanja
Določena smer je lahko preplezana:
· z rdečo piko – plezalec doseže vrh stene po predhodnih neuspelih poskusih – temu pravimo tudi študiranje smeri;
· na pogled – vzpon v prvem poskusu v neznani smeri ter brez predhodnih informacij. Ta način je med plezalci najbolj cenjen oziroma ugleden;
· na »flash« – podobno kot vzpon na pogled, le da plezalec pridobi predhodne informacije ali predhodno opazuje drugega plezalca v smeri;
· top rope (z varovanjem od zgoraj) – s tem načinom uspešen vzpon ni priznan, uporablja se predvsem pri začetnikih ali pri študiranju smeri.

Tekmovalno športno plezanje
Njegov razvoj se je začel v 80. letih prejšnjega stoletja, prvo pravo mednarodno tekmovanje je bilo organizirano leta 1985 v bližini Torina, leta 1991 pa je bilo organizirano tudi prvo svetovno prvenstvo. Pri nas se za prvo tekmovanje šteje državno prvenstvo, ki je bilo v Ospu leta 1988. Izoblikovale so se tri tekmovalne discipline:
· težavnostno plezanje, kjer se za končni rezultat meri preplezana višina,
· balvansko plezanje, kjer je končni rezultat odvisen od števila preplezanih balvanov in
· hitrostno plezanje, kjer se meri čas plezanja smeri.

Oprema
Oprema športnega plezalca obsega kvalitetne plezalne čevlje, enodelni plezalni pas, enojno plezalno vrv dolžine okoli 70 metrov in debeline od 9,5 do 10,5 milimetrov, komplete, varovalne pripomočke (ploščica, grigri) in vrečko za magnezij. Čelada se uporablja v naravnih plezališčih, kjer obstaja nevarnost padajočega kamenja.

Plezanje v Sloveniji
V Sloveniji obstaja več kot 80 naravnih plezališč, veliko je tudi umetnih sten, ena boljših oziroma večjih je v Kranju, kjer vsako leto potekajo Plezalni dnevi Kranja. Najmlajši se lahko prvih plezalnih korakov naučijo v plezalnih krožkih na določenih osnovnih šolah. V večini večjih in manjših mestih obstajajo tudi plezalni klubi. Planinska društva imajo odseke (alpinistični, gorniški), ki vključujejo tudi plezanje. Za to usposobljeni strokovnjaki vas naučijo plezanja v plezalnih šolah, ki pa niso ravno poceni, saj cene segajo od 230 (ura na teden) do 530 (5 ur na teden) evrov. Plezanja nas lahko naučijo ali vsaj uvedejo vanj prijatelji, ki se ukvarjajo s tem višinskim športom. Načinov, kako osvojiti veščine plezanja, je torej veliko, od vas pa je odvisno, za katerega se boste odločili. Nekaj koristnih informacij v zvezi s plezanjem lahko dobite na Plezanje.net.