LO.POLIS Portal

Portal eRestavracija Moja šola Uredi geslo Nastavitve

AKTUALNO Koristne informacije za starše Prosti čas Prostovoljstvo Pop kultura Šport Kotiček za kosmatince

Hlevske živali Male živali Mačke Psi

Poletna osvežitev Jesenska doživetja Zimske radosti Štipendije Mladi

Hlevske živali

Konji

Konji sodijo med kopitarje in so eni izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre. Samec domačega konja je žrebec, kastriran žrebec je kastrat, samica kobila, mladič pa žrebe. Poni je manjši konj, ki je na vihru (najvišja točka konjskega hrbta) nižji od 148 cm. Mula je potomka kobile in osla, mezeg pa žrebca in oslice.

Divji konji
Konja so udomačili približno štiri tisoč let pred našim štetjem v Aziji, od takrat pa je konj postal nepogrešljiv človekov pomočnik. Do danes so se ohranili konji przewalskega ali mongolski divji konji, ki so edina prava divja vrsta konja. V Evropi je divji konj ali tarpan izumrl nekje med leti 1918 in 1919. Ponekod so udomačeni konji ušli svojim gospodarjem in se zatekli v divjino. Zanje se uporablja izraz podivjani konji, najbolj znani pa so mustangi.

Uporaba konj
Konji so bili nekoč nepogrešljivi v prometu, saj so jih uporabljali za vleko kočij, poštnih kočij, vozov, tramvajev, čolnov po rekah … Ponekod, predvsem v ekonomsko manj razvitih državah, jih v prometu še vedno uporabljajo. V hribovitih krajih, kjer je dostop s traktorjem praktično nemogoč, jih uporabljajo za oranje, pa tudi za prenos tovora. Do srede 20. stoletja so se uporabljali tudi v bojevanju. Danes se konji uporabljajo predvsem za šport in rekreacijo, v Sloveniji pa so najbolj razvite kasaške dirke. Olimpijske konjeniške discipline so dresura, preskakovanje ovir in tridnevna disciplina, ki vključuje dresuro, vzdržljivostno jahanje (cross-country) in preskakovanje ovir. Drugi znani športi so še galopske dirke, rodeo, polo in lov na lisice. Konji se uporabljajo tudi za terapevtsko jahanje, ki ima na ljudi z motnjami v fizičnem in psihičnem razvoju zelo pozitivne učinke.

Osnovni hodi
Osnovni načini konjskega gibanja od najpočasnejšega do najhitrejšega so hod, kas in galop, izjema so islandski konji, pri katerih poznamo še tölt in pas.

Pasme konj
Konji so različni po videzu, barvi dlake, višini, telesni konstituciji …, zato jih delimo v večje pasemske skupine:

· Med hladnokrvne pasme konj spadajo konji, katerih konstitucija je močna in čvrsta, temperament pa miren in primeren za opravljanje težjih, kmečkih opravil. V Sloveniji vzrejamo slovenskega hladnokrvnega konja in posavskega konja.

· Toplokrvne pasme konj so lažje in primerne za tek. Imajo nežno, a čvrsto konstitucijo ter živahen temperament, zato se uporabljajo predvsem v športne namene. Med toplokrvnimi pasmami ločimo polnokrvne in polkrvne konje. Med polnokrvne konje spadata le dve, in sicer angleška in arabska polnokrvna pasma. Gre za najbolj plemenite konje, ki imajo zaradi utrjene čistokrvne reje najboljše genske lastnosti. Tudi lipicanec in pri nas priljubljeni haflinger (slika spodaj)sta nastala s križanjem z arabsko pasmo. Polkrvne pasme konj pa so nastale s križanjem polnokrvnih žrebcev z manj plemenitimi kobilami različnih pasem.

· Med toplokrvne pasme spadajo tudi kasači, med katerimi je tudi ljutomerski kasač, nastali pa so iz vprežnih konj, pri katerih je selekcija v reji potekala na podlagi njihovih dosežkov na dirkah. Njuni glavni značilnosti sta hitri kas in vzdržljivost.