LO.POLIS Portal

Portal eRestavracija Moja šola Uredi geslo Nastavitve

AKTUALNO Koristne informacije za starše Prosti čas Prostovoljstvo Pop kultura Šport (Ne)običajni športi

Borilne veščine Baseball Konjeništvo Plezanje Ragbi Surfanje

Kotiček za kosmatince Poletna osvežitev Jesenska doživetja Zimske radosti Štipendije Mladi

Borilne veščine

Karate

Karate je samoobrambna borilna veščina daljnega vzhoda – izvira iz Okinave oziroma Japonske, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razširila na zahod. Gre za goloroko borilno veščino, ki vključuje tri večja področja:
· stave, udarce in blokade z rokami in nogami, ki predstavljajo osnove – t. i. kihon,
· gibanje po določenih vzorcih – katah,
· nadzorovano borbo – kumite.

Mnoge različice karateja vključujejo tudi vadbo s tradicionalnim orožjem, ki se imenuje kobudo. Poleg tehnik pa karate vsebuje tudi filozofsko plat, tesno povezano z vadbo. Njegove namen je namreč razvoj celega človeka skozi dolgotrajno vadbo (fizični razvoj in razvoj osebnosti) ter doseganje notranjega miru.

Kate
Gibi v katah se delijo na osnovne in povezujoče, večina arhaičnih kat pa je nastala na podlagi opazovanja živalskih gibov. V kati so udarci, bloki in položaji povezani na predpisan način in po vnaprej določenem vrstnem redu. Karateisti se jih učijo, ker njihova vadba razvija telesne avtomatizme, kate so pogoji za pridobivanje nazivov, poleg tega pa služijo tudi v tekmovalne namene. Vsaka šola predpisuje svoje kate, za zadovoljivo poznavanje karateja pa naj bi jih karateist osvojil 25.

Kumite
Tekmovanja v karateju potekajo v dveh oblikah, v nekontaktni in kontaktni. Pri nekontaktnih borbah je glavni poudarek na samokontroli in samoobvladovanju. Tekmovalca prikažeta timing oziroma pravočasnost uporabe tehnik ter razumevanje taktike in ritma borbe. V nasprotju pa je pri kontaktnem karateju poudarek na telesni moči in vzdržljivosti, pri njem se zaščitna oprema ne uporablja, borbe pa se odvijajo na tatamiju in ne v ringu.

Oprema
Učenci nosijo bele uniforme oziroma kimone, pas za povezovanje kimona pa se imenuje obi. Učence karateiste poučuje učitelj mojster oziroma sensei, kraj vadbe se na Japonskem imenuje dodžo, pri nas pa vadbe običajno potekajo v telovadnicah.

Pasovi
Z namenom ureditve vadbe in ločevanja učencev glede na stopnjo znanja je karate po širitvi na Japonsko prevzel sistem zaporednih stopenj in pasov. Stopnje se delijo na kju – šolske oziroma osnovne stopnje in dan – mojstrske oziroma nadaljevalne stopnje. Vsaka stopnja se podeli učencu po uspešno opravljenem preizkusu znanja in se označuje z določeno barvo pasu. Barve pasov so: bela, rumena, oranžna, zelena, modra, rjava in črna.

Karate v Sloveniji
Karate je pri nas najbolj razširjena borilna veščina, klubi pa so zbrani TUKAJ. Mesečna članarina, ki vključuje dva treninga na teden, znaša od 20 do 30 evrov.