LO.POLIS Portal

Portal eRestavracija Uredi geslo Nastavitve

AKTUALNO Koristne informacije za starše Prosti čas

Bukvožer Pohodništvo in gorništvo Stand up komedija Umetniško ustvarjanje Zbirateljstvo

Prostovoljstvo Pop kultura Šport Kotiček za kosmatince Poletna osvežitev Jesenska doživetja Zimske radosti Štipendije Mladi

Umetniško ustvarjanje

Fotografija | Pisanje proze | Pisanje poezije

Pisanje proze

Stran je namenjena objavljanju vaših zgodbic, spisov ..., ki jih lahko pošljete na polona.pegan@logos.si.

Zgodbica za vzorec

Njen dan se je začel kot vsak drug. Prišla je v službo, pridno opravljala svoje delo – zaposlena je bila v podjetju, ki se je ukvarjalo s komunikacijsko tehnologijo – ter se veselila popoldneva, saj je bil pred vrati konec tedna. In to podaljšani konec tedna, v ponedeljek je namreč praznik. S fantom sta načrtovala krajši oddih v toplicah, kjer bi si privoščila razvajanje v dvoje, masaže in tako zelo potrebno sprostitev. Zadnji čas je bila služba naporna, bila je pod velikim stresom, zato se je oddiha resnično veselila. Pa tudi fanta je imela na sumu, da jo bo zaprosil za roko. Nekaj minut čez tretjo uro je odšla iz službe. Po telefonu je poklicala fanta, naj se pripravi, saj bo čez nekaj minut pri njem, da se odpravita v toplice. Na obrazu ji je sijal nasmeh, odpravljala se je k avtomobilu, ko je k njej pristopil visok moški, temnih las in zelenih oči, kar čeden na pogled.
»Oprostite,« ji je rekel. Začudeno ga je pogledala.
»Ste vi gospa Lola Perko?«
Po krajšem strmenju mu je odgovorila: »Ne, nisem gospa, sem gospodična Lola Perko. Kaj želite?«
»Sem agent Gorki in prosil bi vas, da stopite z mano,« ji je odgovoril ter ji pokazal značko posebne obveščevalne enote.
»Zakaj pa, saj nisem naredila nič narobe …« je bila zbegana Lola.
»Gospodična Perko, prosim, da stopite z mano. Več vam bomo povedali na uradu. Trenutno vam lahko povem le, da je od vas in vašega sodelovanja odvisna prihodnost naše države,« ji je vljudno razložil.
»Ampak, kako, jaz …« je začela, ko jo je agent prekinil: »Gospodična Perko, ni časa za ugovore in obotavljanja, nujno vas potrebujemo.«
Prijel jo je pod roko ter jo odpeljal proti službenemu avtomobilu znamke Audi. Lola, ki je bila v manjšem šoku zaradi nastale situacije, se niti ni kaj dosti upirala, ampak je agentu sledila v avto. Iz torbice je vzela telefon, da bi poklicala fanta Jakoba, vendar jo je agent prestregel: »Žal vam tega ne morem dovoliti, gospodična Perko.«
»Ampak moram poklicati fanta, da bo vedel, kje sem. Kaj pa najin oddih v toplicah, kaj bo sedaj s tem?« je protestirala Lola.
»Gospodična Perko, za vašo varnost in varnost vašega fanta gre. Ga bomo mi poklicali in mu razložili situacijo. Naročili mu bomo, naj prekliče rezervacijo, saj boste odsotni daljši čas, ne le podaljšani konec tedna,« ji je razložil.
»Ja, ampak, kako … Kako me lahko sredi belega dne kar poberete s ceste in mi potem niti ne dovolite, da pokličem svojega fanta. Pa kaj je z vami? Kako si to predstavljate?« je bila zgrožena Lola.
»Gospodična Perko, več vam bomo povedali in razložili na uradu,« ji je odvrnil agent. Po izrazu na njegovem obrazu je vedela, da več informacij od njega ne bo dobila, zato je tudi sama utihnila.
»Dva lahko igrata to igro,« si je mislila in se pogreznila v molk.