Ledno plezanje
Predstavitev
Ledno plezanje je plezanje po zaledenelih slapovih in lednih odstavkih v grapah. Kombinirano (drytooling) in snežno-ledno plezanje je zelo podobno lednemu plezanju, saj je način premikanja enak, le da se plezalec v prvem primeru poleg ledu premika še po skali, v drugem primeru pa po snegu. Ledno plezanje spada med najnevarnejše oblike alpinizma, saj je padec kljub varovanju lahko usoden, nevarnost pa predstavljajo tudi padajoči led in ledene sveče. Sezona lednega plezanja se začne, ko so temperature dlje časa dovolj nizke, da naravni slapovi zamrznejo.Potrebna opremaPri lednem plezanju se uporabljajo plezalni cepin, bajla – tehnično izpopolnjeno alpinistično ledno orodje, ki se uporablja za plezanje najtežjih lednih in kombiniranih smeri, ter plezalne dereze, pritrjene na kvalitetne zimske planinske čevlje. Pri plezanju v navezi prvi plezalec ureja varovanje z lednimi vijaki. Obvezna oprema je čelada, ki ščiti plezalca pred padajočim ledom in ledenimi odkruški. Potrebna so tudi topla oblačila, ki dihajo in so dovolj udobna, da plezalca ne ovirajo pri plezanju.Težavnost plezanjaTežavnost je odvisna od naklona, pomembno vlogo ima tudi oblika ledu (slap nalepljen na steno, ledena sveča, ledene gobe …), saj je s tem povezana možnost odloma. Dejanska težavnost pa je odvisna od trenutnih razmer v slapu – koliko je ledu, kakšna je trdota ledu, ali je led suh, lomljiv, …Plezanje na lastno odgovornost
Po naravnih zamrznjenih slapovih se pleza na lastno odgovornost. Po pravilniku komisije za alpinizem lahko samostojno plezajo samo alpinisti oziroma tečajniki ali pripravniki v spremstvu alpinista. Plezanja po zaledenelih slapovih se ne da prepovedati, zato se vsako leto pripeti tudi kakšna nesreča, ki se konča s smrtnim izidom. Največja nevarnost pri lednemu plezanju je, da se odlomi sveča ali izpuli sveder, saj slap ni fiksen kot skala.